Ajuëk

Ajuëk ee tuany kɔc liääp apɛi. Kɔ̈m cɔl mayiël yen ye bɛ̈i. Kïtëtuany tueŋ aye atuny ë guöp ɣet thiärŋuan(40) Wɛ̈nhatuöcic(40 degrees Celsius), ɣɔɔl, lɔ̈rwum ku arɛɛm nyïniic. Aköl ë nïn rou le diäk, aka kïtëtuany aye jɔɔk kïn thiin ɣer cï toŋic thokic aloŋthïn ku ŋicku kacɔl këcï toŋic koplik(koplik’s spots). Kïn thit ku acï toŋic aya e rot looi gëmiic aköl ë nïn diäk le ŋuan ë kïtëtuany cök ciën. Kïtëtuany a röt jɔɔk aköl ë nïn thiäär ler thiäärkurou tëcï raan wuɔɔk ajuëk ku arëël nïn kadhorou ler thiäär bïk jal dhukpiny.

Këriliic aröt looi tëcït tënë raan thiärdiäk buɔɔtic ku keek aye cïth(yäny ë piɛ̈u), cöör(cɔ̈ɔ̈r), arɛɛm e nhom ku juän ë yɔ̈kyɔ̈k(pneumonia). Rubella ku roseola aye tuɛnytuɛny looithook. Ajuëk e tuɛny ye gopic aliiric(wëi-ic) taa ɣɔɔl raan cï liääp(wuɔɔk) awu thïim. Alëu bï kɔc ɣook aya taa gɔɔt raan luɛth awu athuɔ̈r raan cï dɔm. kɔc ka dhoŋuan raan thiääric kïc toom wäl guöp tiit ajuëk aye ajuëk dɔm. Kɔc aröt dhiɛl liääp aköl ë nïn kaŋuan kïtëtuany nhom tueŋ ye gɔl këcï toŋic ku ŋuan kïtke cök cëën. Tuɛny kënë ace kɔc dɔm e rou. Thëmthëm mayiël kɔc yiɛ̈k ajuëk ë këlajik to wïc thääi tɔ̈ akɛɛthnhïim bï kek tiit e yen.

Wäl atïtëguöp ajuëk e kɔc gël yen apɛidït. Tuömde acï thuɔɔu dhuökpiny thiärdhoroukudhiëc ë buɔtic(75%) kaam ruön 2000 ku 2013 kek meth thiärbɛ̈tkudhiëc buɔtic(85%) ka toom keek gut cïmënë. Ajuëk aliu dɔ̈c, raan tuany ë yen alëu bï gäm carapmïle(Oral Rehydration salt), mïith pialguöp, wal arɛɛm dhuökpiny ku ŋiɛc muöök. Wal kämluöök nɔ̈k(antibiotics) abï gam tä tɔ̈u tuanykämluöök(bacterial infection) cïmënë Arɛɛm yɔ̈kyɔ̈k(lung inflammation, in pneumonia related cases) ku wal guöp juak riɛl cïmënë Vitamin A adhil gam bɛ̈i lanhïim tueŋic.

Ajuëk a tëcït tënë raan maliön thiärou(20 million) ɣook ë ruön thok ëbën, aloŋ bɛ̈i lanhïim tueŋ cimënë Apirika ku Athia(Asia). Acïn tuany dɛ̈t ye gël Wäl kɔc nɔ̈k cimënde. Ruön 1980, aka raan 2.6 maliön acï nɔ̈k, ku ruön 1990, raan 545,000 acï thou ne yen, raan 73,000 aya acï nök ruön 2014. Thändït kɔc cï nɔ̈k yiic ku kä cï dɔm aye mïth run dhiëc dhukpiny. Kɔc cï ɣook yiic, tëcït tënë 0.2% aye tɔ̈u kaam-pïr-ku-dhuɔɔu, tëdë alëu bï rot juak thiär buotic, 10%, aloŋ kɔc cï cɔk nuaan. Ajuëk ace läi ku luony dɔm. Thɛɛrwär lïu wäl kɔc gël yen aloŋ Pamatnhom Amerika(USA), aka kaam raan maliön kadïäk leer ŋuan aye dɔm ruön thok ëbën. Na ye ɣɔn cï tuöm walde thiɛ̈ipiny, aka ajuëk acï wɛɛc-wei bɛ̈i Amerika yiic ëbën ruön 2016.

Kïtëtuany

Kït ajuëk la gai aye atuny-nïn-kaŋuan(the 4 D’s) ku ɣɔɔl, juännhom(juänwum, atuöc, thïim) ku aremnyin(thiɛtnyin)—cï matic kek atuöc ku akuöök ë guöp. Atuöc e rot lac looi ku e rɛ̈ɛ̈l täcït tënë nïn kadhorou. Atuny kënë e rot juak ɣet 40 wënhatuöcguöpic. Kïn cï toŋic cɔl koplik thokic akek ye nyuöth ɣook lon yen ajuëk ku ace rëël nïn juäc ku ace lac tïŋ tëdë. Ŋiëc kä cï toŋ yiic thokic të ŋuɔt kïc raan aa thaban apɛi alëu bä kiim kony arët bïk raan lac dööt. Akuöök ajuëk e yakë thitlual guöpic ëbën rot jɔɔk nïn juëc yiic atuöc cök cɛ̈ɛ̈n. Ë rot jɔɔk yïthköu ku na ye thäät(hours) thik lik, aka thiɛ̈i nhomic, yeth ku guöpic ebën bën, yïk raan ayiɛɛl. Akuöök ajuëk ë rot nyuɔɔth aköl ë nïn rou ler ŋuan kït tueŋ cök cëën ku rɛ̈ɛ̈l ɣet nïn bɛ̈t. Akuöök ë rot ‘waar’ bï bɛn ya macär wälä mathiäŋ tä ŋuɔt kïc yen määr. Tuɛny ajuëk e ŋuɛ̈n tä dööt yen yïtbuɔ̈(weeks) kadiäk.

Kërilic Ajuëk

Kërilic ajuëkic ajuëc apɛi, jɔɔk thok tuɛnythiin cït yäc(ciith), leer kädït cït arɛm yɔ̈kyɔ̈k(ye kämluöök bɛ̈i awu mayiël), arɛm këryɔ̈kyɔ̈k(bronchitis) aya ye kämluöök bɛ̈i ku myiël, Arɛm yïth cilic, arɛm adiöŋ nyithic ku dëtök gëlgël nyinic(piär nyäŋthïn). Kërilic arɛ̈c apɛi aloŋ kɔcdït nɔŋ gup mayiël ajuëk. Ruön 1920, aka thuɔɔu aloŋ kɔc ajuëk atɔ̈u tëcït tënë thiärdiäk buotic(30%) tënë kɔc ajuëk yɔ̈kyɔ̈k.(viral pneumonia, caused by measles virus). Kɔc dït kërilic ajuëk kamken aye mïth kaam run kadhiëc ku kɔc ŋuën naŋ ruön thïärou, diär liɛc, ku kɔc tuany, tuɛny guöp thölic riɛl cïmënë tuanykaar riɛmthitic(leukemia) ku wuɔɔk HIV.