Thook Kiir-Piɛnyliɛɛt

Jɔk Wikipedia
Kɛɛcthïn: äden, yiɔ̈ɔ̈p
Lenguas nilo-saharianas.PNG

Thook Kiir-Piɛnyliɛɛt aa macthok jam paan Apirïka tëcït 50-60 tïmëtïm kɔc kiir kɔ̈u ku rëër të thiääk wäär Kairi ku Kiir, agut piny Nubia, Cam tɔ̈ të cït Karkarou Kiir tuɔ̈ɔ̈m thïn.

Thook aacë röt cuɔt tënë Thäi 17 alɔŋ aban cam paan Apirïka:

Gɔl cök Alijeria leer Benin alɔŋ tueeŋ, gɔl Libia leer Pankɔc Rielde kɔc Koŋo tɔ̈ ciɛl ku gɔl Ijip leer Tandhania a lɔŋ ciɛ̈ɛ̈n. Akut kabɛ̈t ci meek pankuany ci kuɛ̈ny bei (ka ciënic Kunama, Kulïak, Songhay) Thoŋgai--aye yök tënë Thääi Yam Karou tɔ̈ Thudän ku Cuëny Thudän bë lɔ rëët të yee pïu kiir lɔ thïn cï men cïï yen nyooth tök cök rinyiic Kiir-Piɛnyliɛɛt yen ee macthok Pan Apirïka yic--cimen agördïït kiir tɔ̈ Piɛnyliɛɛt ciɛlic.

Joseph Greenberg acë akut cäk ku kueel yene cäät riɛmic macthok athördeen thɛɛr 1963 ke cɔl thoŋ Paan Apirïka yen alaŋic thook liu Nejer-Koŋo, Aproathia ku tëdeen macthok Koithan yeen acïe rɔt ye thɔ̈ɔ̈ŋ kacït Kiir-Piɛnyliɛɛt aathook akut cäätrimic ŋic keek ku ka ci dupiööc thook tïŋ ëbɛ̈n thoŋkuat "Akup Greenberg" yen thook lɛɛi këc gɔ̈t paan Apirïka nyiääŋ thïn. Ayee kɔc ye wɛtde piŋ gam nadɛ̈ ke kee luɔɔi ril ku ka lëu bë looi ɣɔndɛ̈.

Keek akut pankuany Kiir-Piɛnyliɛɛt ë yam luɔ̈ɔ̈p yam Apirïka, cimen amatnhom Anhiäk Thudän aye tïŋ ke cït rɔt looi tëcït tïmëtïm 5/BC ruɔ̈ɔ̈n këc bänyda dhiɛ̈ɛ̈th amatcialëriɛmic Kiir-Piɛnyliɛɛt adhil nyooth këc luɔ̈p thɛɛr nhialdööt.

Guïïr atɛ̈ktɛ̈k dïït kënë aŋyoot akëc gam kɔc thook, ketɛ̈ɛ̈n Glottolog 2013 anyooth. Tɛk piny athör raancɔl Max Planck panpiööc pan Jermani, aci ye nyiɛc yen mac amɛtmɛɛt Kiir-Piɛnyliɛɛt gut kar anhiak Thudän waar aci këër.